Bonbon

vsega po malem

Kulture ni (več)

12.07.2007 - 20:37 - Objavil bonbon

Nesramnost skače na dan na vsakem koraku. Zgleda, da so ljudje že davno pozabili na osnove bontona, ki je nujen, če hočemo ohranjati prijetne medsebojne odnose. Pa ne šepa le bonton, nasploh gre za pomanjkanje kulture.

Že zjutraj na poti v službo se srečaš s tkimi ali drugačnimi … khmm … pogovorno se jim reče primitivci. Pa poglejmo najprej stanje na cesti.

avto.jpeg

Na cesti

Pičke

Jutro. Sonček sije. Naspan si. “Lep dan bo!”, si rečeš. Pelješ se v službo. Pelješ se v koloni, ki vozi s hitrostjo 90 km/h, kar je pravilno. Tako se vozi. Taka je omejitev hitrosti in taka vožnja je dovolj hitra in dokaj varna. Varna pa je le če se upoševa tudi varnostno razdaljo, ki je pri hitrosti 90 km/h enaka 25.o m. Nihče ne prehiteva, vožnja je res umirjena, sproščena. Potem pa se vedno, ampak res vedno najde nekdo, ki kot kaže ne ve, kaj to varnostna razdalja je. In potem tak primerek Slovenca pri hitrosti 90 km/h vozi za pred seboj vozečim vozilom na razdalji cca. 90 cm. Pri tem stalno vijuga levo in desno ter išče primeren trenutek za prehitevanje. Ponavadi je potem itak prevelika pička, da bi tudi v resnici koga prehitel. In tako celo pot vozi z varnostno razdaljo 90 cm.

Stari fotri s stranske ceste

Pelješ se skozi naselje mestnega značaja. Ker je omejitev 50 km/h, se pač pelješ s tako hitrostjo. Na srečo. Nenadoma iz stranske ceste pripelje avtomobil, včasih tudi kombi. Pritisneš na zavoro in toliko, da se ni treba popolnoma ustaviti, da ne pride do trčenja prednjaga dela tvojega vozila v rit tistega iz stranske ceste. Včasih ni tako kritično, moraš pa že prestaviti v drugo prestavo. In veste kaj je tipično za te “stare fotre s stranske ceste” (pa niso to samo stari fotri!)? To, da se potem zelo počasi pelje 10 m in zavije na naslenjo stransko cesto.

Profesionalni počasneži

Začne se podobno kot pri pičkah. Le da tu najprej pelješ sam in šele nato dohitiš nekega kao poklicnega voznika, kateremu je vrhunec “kariere”, da jebe folk na cesti. Njegov delovni nalog pač vsebuje naročilo za prevoz nečesa od točke A do točke B. To je očitno dolgočasen posel. In zato človek potrebuje nekaj, kar ga bo vznemirilo, prebudilo čute v njem, mu izpolnilo dan. No, nekateri se zabavajo s tem, da po nepreglednih in netežavnih odsekih ceste vozijo s hitrostjo recimo 57 km/h. Na trenutke potegnejo tudi do 61 km/h. Ob tvojem poskusu pehitevanja, po vklopu levega smernika, profesionalec z užitkom zapelje na sredino ceste in ti se lahko samo poklapano vrneš nazaj v vrsto. Na odsekih, kjer bi se ga dalo prehiteti pa našpona svoj kombi do 90 km/h, tako da spet lahko kar pozabiš na prehitevanje, saj je enostavno prehiter. Na ovinkih pa sledi že nova epizoda počasne vožnje. Tako ti masirajo živce profesionalci. Cel šiht pa tudi ne more CD-jev poslušat, a ne!

Uporabniki dolgih luči in meglenk

Nekateri imajo zelo radi svetlobo. Ne zasenčijo dolgih luči. Eni ko ti pripeljejo nasproti in drugi, ko vozijo za tabo. Tesno za tabo. Nočne pičke. In tisti tretji imajo pač prižgane meglenke kar tako. No, če jih je že plačal … nek’ se vidi raskoš.

Izsiljevalci prednosti

Prednost ti je kot vozniku, pešcu, kolesarju in/ali motoristu večkrat na dan odvzeta s strani voznika, pešca, kolesarja in/ali motorista. Da, tudi pešec pešcu izsiljuje prednost. Recimo kje? V nakupovalnih centrih denimo. Iz trgovine švigne načičkana bejba s svojo hihetajočo frendico (beri: s svojo zrcalno sliko) in pri tem ne pogleda ne levo, ne desno (tudi njena hihetajoča zrcalna slika ne) ter jasno se zabije vate. Na bluzi ti pusti pol tone nagravžnega pudra in te potem še ozmerja z besedami, med katerimi je tudi kmetica. Tud prav … še zmeraj sem raje lepa kmetica kot pa glupa bejba.

Parkiranje

Nekater pač ne znajo zlesti iz svojeg avtomobila, ne da bi pred tem sunkovito odprli vrata … v tvoj avto, kam pa drugam. Nekateri radi parkirajo na prostorih za invalide, spet drugi na pločniku. Mislim … na pločniku. Pa kaj je človeku, da pusti avto na pločniku. Poudarek je na pusti in ne parkira. Pločnik je vendar za pešce. Zakaj že si njegov avto zasluži varno mesto na pločniku?

Kolesrji

Tisti, ki vozijo vzporedno drug z drugim. Oklofutala bi jih, brez heca. Tako se ne vozi.

Nadaljevanje o kulturi naroda sledi, prav tako bonusi k cestni kulturi!

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Moje zaznave | Brez komentarjev »

Moja vizualna DNA koda

8.07.2007 - 13:39 - Objavil bonbon

Pa poglejmo še mojo vizualno DNA … KLIK.

visual-dna.jpg

Read my VisualDNA Get your own VisualDNA

To je to … poskusi še ti!

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Testi | Brez komentarjev »

Moja osebna DNA koda

8.07.2007 - 00:11 - Objavil bonbon

Med brskanjem po spletu naletim na to stran.

Gre za nekakšen osebnostni test. Piše, da je zabaven, hiter in natančen. Rada rešujem tovrstne teste. Zabavni so mi. Nekateri so zabavni za reševanje, drugi so zabavni, ko bereš rezultate. Spet tretji so dolgočasni in postavljajo še kar trapasta vprašanja.

Ta pa je bil nekaj drugačenga. Ima zanimiva vprašanja in predvsem zanimiv način podajanja odgovorov, ki ti dopušča res individualen odgovor (in ne le običajne: da, ne ali mogoče; pogosto, občasno ali nikoli, itd.) Vzela sem si pol ure časa in … rezulat je moja osebna DNA koda.

In kdo sem jaz?

dna1.jpg

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Testi | Brez komentarjev »

Generacija Y

7.07.2007 - 17:11 - Objavil bonbon

Kaj je generacija Y?

Generacija Y (pogosta je okrajšava Gen Y ali Ygen) je izraz, ki označuje skupino ljudi rojenih takoj po generaciji X.

geny.jpg

Obstaja nesoglasje glede razpona letnic rojstva, ki bi definirale generacijo Y in tudi glede tega ali je ta termin specifičen le za Severno Ameriko in ostali angleško govoreči svet ali pa je skupen za vso svetovno populacijo.

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno | 1 komentar »

Globalizacija

24.01.2007 - 21:36 - Objavil bonbon

 

Šele zdaj mi je jasno.

Slovar tujk pravi: globalizácija -e ž [nlat. globalizatio, angl. globalization] proces večanja gospodarske, finančne, politične, kulturne, informacijske povezanosti in medsebojne odvisnosti držav, regij, celin



Moram si priznati, da se v konkreten pomen pojma globalizacije nisem nikoli posebej poglabljala. Zame je beseda globalizacija pomenila zgoraj navedeno suhoparno razlago in nič več. Povezovanje ljudstva, zmanjševanje kulturnih razlik pač. Nič posebnega. Še vedno sem imela v glavi predstavo, da ljudje v sosednjih državah živijo čisto svoje življenje. Da nakupe opravljo v drugačnih trgovinah, da položnice plačujejo drugače, da imajo drugačen denar, da je njihov vsakdan drugačen od našega.

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Objavljeno v Aktualno | 1 komentar »